Zadnjič sem šla s prijateljico na ogled stanovanja, ki je bila ravno poleg skladišča z žlebovi in to v tako različnih barvah. Medtem ko si je ona ogledovala stanovanje, sem jaz pogledovala skozi okno in se spraševala, kako lahko obstajajo žlebovi v tako različnih barvah. Res, da nisem najbolje videla do tja in lahko, da je bilo vmes tudi kaj drugega, vseeno pa mi je bilo zelo fascinantno. Predvsem za določene barve mi ni bilo razumljivo, kako bi jih lahko nekdo uporabil in zakaj ravno v takšno barvi.
Po nekaj minutah sem se končno prebudila iz svojih misli in si tudi sama ogledala stanovanje, ki je bilo mimogrede res fantastično. Sploh ne vem, kako sem se lahko v takšnem stanovanju tako zasanjala v nekaj, kar so recimo žlebovi in naredila v svoji glavi tako dolg monolog. Kot da bi razmišljala o življenjsko pomembni stvari.
Prijateljica si ogleduje dvo in pol sobno stanovanje z balkonom, ki je v celoti opremljeno. Preseliti se mora namreč iz obstoječega, ker ga bodo prodali in sedaj si išče novo najemniško stanovanje. To, kar si trenutno ogleduje, pa je prav prijetno. Osebno mnogo bolj kakor predhodno stanovanje. Morda je pa to pravzaprav njena sreča, saj si za precej podoben strošek ogleduje mnogo lepše in večje stanovanje. Čudno, da niso bili žlebovi prva stvar, ki bi jih opazila glede na to, da sem se toliko zapičila v tiste prej.
Ko sva zaključili ogled tega stanovanja, ki je bilo zadnje sem ji videla že na obrazu, da je to tisto, ki si ga najbolje želi in mislim, da ne bo potrebovala časa do jutri, da ga potrdi. Res je lepo, še jaz bi se preselila z veseljem v takšno. Pa tudi če bi bili žlebovi na stavbi rumene barve. Še kar mi namreč ne gre v glavi, čemu so me žlebovi tako pritegnili takrat.